Še pred pripravo rastišča se moramo odločiti, kako bomo ustvarili trato.
Obstajata dva načina:
– travna ruša
– seme.
Če cena ni ovira, ali če želimo imeti trato takoj, se odločimo za rušo. Če pa se nam ne mudi, ima sejanje več prednosti.
Semena (za):
– veliko cenejša
– delo lahko naredimo sami, uredimo teren, posejemo, zalivamo…
– lahko izberemo najprimernejšo mešanico trav:
– za veliko obremenitev, za senco ali za kakovostno okrasne trata.
– seme lahko kupimo vnaprej in posejemo ob pravem času (glede na vremenske razmere).
Semena (proti):
– nova trata raste počasi
Travna ruša (za):
– ko je položena, se kmalu vraste in jo lahko prej uporabljamo – Hitra ozelenitev
Travna ruša (proti):
– veliko dražja: kakovostna ruša je štirikrat dražja od semena.
– polaganje je zahtevno
– večina ruše prihaja s starih travnikov in gradbišč, v njej so pogosto neljube grobe trave ter pleveli.
Setev trave
Travno seme lahko sejemo ob skoraj vsakem letnem času, razen pozimi; primerna sta pozno poletje in zgodnja jesen. Najboljša je jesen, ko dež poskrbi za vlažnost prsti; takrat je tudi povsod veliko divjih semen, da odvračajo od zasevka vrabce in druge ptice, ki se hranijo s semeni. V krajih, kjer je jesen mrzla in preveč mokra, priporočamo pomladno setev; kjer pa je pomlad zelo suha, je potrebno tudi namakanje.
Semena trav so majhna do zelo majhna; vsa so izjemno lahka. Zato za setev izberemo nevetroven dan. Prepričamo se, ali je prst vlažna, čeprav ima lahko suho skorjico, ko vanjo z grabljami zagrebamo seme.
Kako na gosto sejemo
Sejati moramo dovolj na gosto, da čimprej zraste prepletena preproga, sposobna borbe s pleveli. Po drugi strani pa pregosta posejanost pogojuje plesnivost in druge bolezni sejancev. Če je prst rodovitna in je bila pred setvijo večkrat opleta, je primerna količina semena 30 g na kvadratni meter. Na revnejši in bolj plevelasti prsti je včasih potrebno do 90 g. Na povprečni vrtni prsti priporočamo 60 g, da dobimo ustrezno gostoto sejancev.
Kako sejemo
Za velike površine je najboljša uporaba sejalnega stroja ali ročno sejanje s krožnimi zamahi roke. Za bolj enakomerno sejanje, si lahko rastišče razdelimo na meter široke pasove. Natehtamo večje število zavojčkov in ročno posejemo. Seme posejemo čim bolj enakomerno. Vso posejano površino rahlo pregrabimo z dolgimi potegi grabelj. Nekaj semen je potem še vidnih, vendar je večina pokrita; pa tudi semena na površini bodo vzklila, če je prst dovolj vlažna.
Ptice rade pozobljejo seme ali se kopajo v suhi prsti, zato moramo semena zavarovati. Nekatere prodajne mešanice semen so obdelane z nestrupenimi snovmi, ki odvračajo ptice, vendar učinek ni popoln. Čez posejano rastišče lahko položimo rahlo dračja.
Vzdrževanje nove trate
Ko so sejanci visoki 2,5 – 4 cm, je dobro trato nekoliko povaljati. S tem male rastlinice utrdimo in pospešimo razvejanje pri dnu. Nekaj dni po valjanju novo trato rahlo pokosimo. Kosilnico nastavimo na 2,5 cm in preverimo, ali so rezila ostra in pravilno postavljena. V prvih mesecih redno kosimo na to višino; če snujemo prvovrstno okrasno trato, pa pozneje spustimo rezila na pravo nastavitev.
V zgodnjem obdobju so včasih zelo nadležni širokolistni pleveli. Dokler je trava majhna, ne priporočamo kemičnih zaviralcev, temveč plevel odstranimo z roko.
Če hočemo, da bo trava rastla hitro in gosto, jo moramo med sušnimi obdobji namakati ali zalivati.
Približno dva meseca po kalitvi ali naslednjo pomlad po jesenski setvi je koristno potresti po površini nekoliko rodovitne prsti – najbolje setvenega in lončničnega komposta, ali pa dobre vrtne prsti z dodatkom enakih delov mivke in šote. Če trava počasi raste, posebno po hudi zimi, dodamo gnojila za rast.
