Vrtnarji oz. vrtičkarji postajajo čedalje bolj osveščeni glede uporabe neškodljivih metod za zatiranje škodljivcev, saj se zavedajo, da so nekateri škodljivci celo koristni v boju proti uničenju vrtnin. Ko pa našo travo napade določena infekcija, glivična okužba ali plesen, je zgodba malce drugačna kot je v primeru vrtnih uši, lazarjev in moljev. Bolezni trate nastajajo zaradi glivičnih okužb takrat, ko trata ni v dobrem stanju. Pogoji, da se glivično obolenje razpase, so pomanjkanje hranil in vode, slaba prepustnost tal, zgostitev trave ali prenizko striženje. Pri Bomorisu smo vam v vseh letnih časih na uslugo tako za svetovanje kot za konkretno odpravo bolezni na vašem vrtu. Da bi pregnali vsaj manjši del dvomov, smo vam postregli z opisi najpogostejših bolezni in njihovega zdravljenja.
Dolarske lise
Glivična bolezen se najprej pokaže z okroglimi rjavimi ali bledimi lisami premera do 5 cm. Zanjo je značilno, da rada napada med toplimi deževnimi obdobji, ki trajajo od poznega poletja do zgodnje jeseni. Če jih je več, se te kot kovanec velike lise pozneje razširijo in združijo v neenakomerne lise mrtve trave. Podobne okvare dela tudi druga glivična bolezen, Ophiobolus, ki je pogostejša v vlažnih obdobjih na apnenčasti zemlji. Obe je težko odpraviti, na srečo pa sta na tratah redki. Okuženo rušo z najmanj 7,5 – 10 cm roba izrežemo ter votlino zapolnimo s svežo prstjo in novo rušo.
Obroči živo zelene trave (vilinski risi)
Gliva živi kot hifa v obliki belih niti v prsti, kjer se hrani z organskimi snovmi. Pri nekaterih vrstah gliv se razvije okrog obročev rjaveče in umirajoče trave posebno bujna trava. Umirajoča trava navadno trpi zaradi suše oz. pregostega voščenega spleta hif, zaradi katerih dež ne prodre do korenin. Ko pa gliva odmre, znotraj bujno rastočega mejnega obroča razpade in nudi travi kakovostno hranilo – na tak način tudi tvori živo zeleni obroč. Med tovrstnimi glivami vse ne povzročajo rjavih predelov na travi – temnozeleni obroči trati namreč niso v okras, zato jih poskusimo odpraviti:
Odstranimo obroč živo zelene trave in 25 – 30 cm širok pas ruše na obeh straneh obroča. Odstranjeno rušo zažgemo. Prst prekopljemo v globino 25 cm – če so pri tem še vidne bele hife, nadaljujemo s kopanjem. Pripravimo raztopino iz enega decilitra 38 – 40 % formalina in 12 dl vode, s katero previdno prepojimo prekopano prst, da ne bi poškodovali tudi zdrave trave. Prst za 10 dni prekrijemo s plastično folijo ali staro vrečevino. Nato zračimo še dva tedna, preden rov napolnimo s svežo prstjo, dobro utrdimo in dodamo seme ali travno rušo. Če je obroč majhen in ne preveč viden, ga prebodemo z vilami in zalijemo z raztopino železovega sulfata (30 g na 10l vode, 5l raztopine na kvadratni meter). Tako odpravljamo tudi druge vrste gob, ki se pojavijo na trati, čeprav ji le redko škodujejo.
Rdeča vlakna
Ta glivna nadloga, znana tudi kot korticijska bolezen (Corticium fuciforme), se lahko pojavi v vsaki rastni dobi, najpogosteje pa pozno poleti in jeseni. Hife se razraščajo med travnimi listi, ki dobivajo rožnat nadih, kasneje pa ti listi pordečijo in pobledijo. Lise prizadete ruše so redkokdaj večje od premera 15 cm. Gliva se razvije samo na tratah, na katerih zastaja voda, in kjer prst vsebuje zelo malo dušika. Zatiramo jo s fungicidom.
Snežna plesen (Fusarium)
Snežna plesen se pokaže v obliki majhnih lis rumene trave, ki se počasi večajo – kasneje sredina porjavi in mrtve liste preprede rahlo rožnata bombažasta glivna rast. Ta bolezen se lahko razvije v vsaki rastni dobi, najpogosteje jeseni in pozimi. Včasih se zdi, da sledi snežni odjugi – posebno tam, kjer je bil sneg močno steptan. Snežno plesen pospešuje slabo prezračevanje in preveč dušičnih gnojil, še zlasti tistih, ki smo jih dodali jeseni. Zatiramo jo s fungicidi. Zelo rahle okužbe odpravimo z raztopino železovega sulfata (10 g v 2 l vode na kvadratni meter).
