Priprava rastišča za zelenice
Kot prvo je potrebno pripraviti rastišče.
Nekaj uporabnih nasvetov za pripravo rastišča:
– izberemo odprt sončen predel, nikakor pa ne sme biti poleti zasenčen več kot pol dneva. Sicer raste tudi v senci, vendar moramo tedaj izbrati posebne mešanice semen, da dobimo dobro rušo. Senčna trava ima bolj rahlo tkivo, zato senčne trate ne prenesejo večje obremenitve.
– Zasajena trata po navadi ostane za vse življenje ali vsaj mnogo let, zato se je pri začetku vredno potruditi. Če je vrhnja plast prsti zelo apnenčasta ali mivkasta, jo obogatimo. Ko smo rastišče v grobem zravnali in preden ga potlačimo in pograbimo, dodamo 2,5-10 cm debelo plast šote in jo z grabljami vmešamo v zgornjih 10 – 15 cm prsti. Lahko uporabimo tudi dobro uležan vrtni kompost, hlevski gnoj ali odrabljen hmelj, presejan skozi 1 – centimetrsko sito.
– Povsod, razen na zelo rodni podlagi, je dobro dodati šoto, preden jo zagrebemo, še splošno gnojilo, 60-90 g na kvadratni meter, ali posebno gnojilo za zimsko in pomladno pripravo trate.
– Če je prostor raven in dobro prepusten, zrahljamo površino do globine 10-15 cm in čim bolj zdrobimo vse grude. Nato dodamo šoto ali gnojilo, kot je omenjeno zgoraj, in vse dobro pohodimo. Vse skupaj nato dobro pograbimo, da se vse grude zdrobijo. Tako dobimo fino prst, primerno za sejanje ali pokrivanje z rušo.
Kdaj je najprimernejši čas za ureditev zelenice/trate?
Priprave se lahko lotimo kadarkoli v letu, ko prst ni mokra in lepljiva. Lepljivo ilovnato prst pa je najbolje pripraviti jeseni; po rahljanju jo pustimo, da grude zdrobi zimska zmrzal. V prvi sušni dobi pozne zime ali zgodnje pomladi površino pregrabimo, pohodimo in znova pregrabimo. Lažje prsti pripravimo poleti, da jih lahko zasejemo ali prekrijemo v poznem poletju ali zgodnji jeseni.
Plevel, že pri pripravi rastišča je potrebno misliti na plevel.
Če je le mogoče, se lotimo priprave prsti več mesecev vnaprej; vse plevelne sejance in trajne plevele, ki se pokažejo v tem času, lahko odkopljemo ali kemično uničimo. Če uporabimo rušnato prevleko, to ni tako nujno, ker pod preprogo enoletni pleveli ne vzkalijo; kak trajni plevel, ki mogoče prodre skozi njo, oslabi in sčasoma propade po rednem striženju.
Mokra rastišča za zelenice niso primerna!
Neugodna je zelo mokra ali z vodo prepojena lega za trato. Dobre trave v njej ne bodo uspevale, hoja po njej ne bo prijetna. Če voda zastaja samo v mokrih zimah, je najbolje, da trate ne uporabljamo, dokler se naravno ne izsuši. Če se pozimi ne moremo izogniti hoji po njej, ali če trata ostaja mokra večino leta, moramo poskrbeti za odvodnjavanje.
Kako se lotiti odvodnjavanja. Najboljši so odvodni kanali, za manj mokre predele lahko namesto cevi uporabimo grob gramoz, kamne ali koščke žgane gline, s katerimi napolnimo plast od globine 30-45 cm do 15 cm pod površino, nato nasujemo še 15 cm vrhnje prsti, ki jo močno utrdimo.
Ureditev zelenice po novogradnji
Zidarski odpadki, ki jih je polna okolica novogradnje, pomenijo dodatno garanje pri ustvarjanju trate. Največje kose, kot so razbite opeke, grude strjenega cementa in prazne pločevinke, odstranimo. Seveda pa novi trati najbolj škodijo kupi prsti s spodnjih plasti (ilovica, mivka ali apnenec), če je z njimi popolnoma prekrita vrhnja rodna prst. Posebno rado se to zgodi na pobočjih, kjer je rastišče ravnal buldožer. Če je mogoče, to spodnjo prst odstranimo, ali jo vsaj z vilami pomešamo s spodaj ležečo rodovitno prstjo.
Če je rastišče zelo veliko ali na debelo pokrito z nerodovitno spodnjo plastjo, nam preostane samo, da dokupimo rodovitno prst in tako ustvarimo dobre razmere za rast trav. Še prej vso površino prebodemo z vilami in se prepričamo, da blizu površine ni kakih cementnih grud ali podobnih ovir; če jih spregledamo, se bo zelo tenka plast prsti nad njimi hitro posušila, kar se bo kmalu pokazalo na travi v sušnih obdobjih.
