Dandanes ostaja ljudem bolj malo časa za urejanje okolice in vrta, saj jim služba in borba za golo preživetje vzameta vedno več časa. Čeprav je mnogim košnja trave, zalivanje in prezračevanje zemlje v sprostitev in veselje, se teh opravil lotijo le, kadar imajo za to čas in možnost. Čeprav je čas relativen in je od nas odvisno koliko ga namenimo za urejanje okolice, pa nam dostikrat vremenske razmere ali pa pomanjkljivo znanje onemogočijo, da bi se urejanja zemlje lotili na način kot smo si ga zamislili. Ko je govora o košnji, zalivanju in gnojenju trave, je od ideje pa do prakse namreč veliko več kot en droben korak, ki ga je Armstrong prehodil po puščavni Luni.
Nemalokrat lastniki zanemarijo na novo ustvarjeno trato in jo pustijo propadati. Do neke mere je s trato tako kot z avtomobilom – z rednimi pregledi in vzdrževanjem jo lahko ohranjamo v dobrem stanju in si prihranimo drastična popravila. Samo košnja ne zadostuje. Če si želimo dobre trate, jo moramo vsako leto pognojiti, posuti z apnom, zalivati in zračiti. V našem podjetju vam priskočimo na pomoč – ko nas najbolj potrebujete, smo vam na voljo s svojimi nasveti in praktičnim delom na vaši zelenici. Naša ponudba vzdrževanja zelenic vključuje košnjo, gnojenje, sejanje, prezračevanje in odvoz pokošene trave, zatiranje plevelov, polaganje travne ruše in odstranjevanje odpadlega listja.
Kosilnice in košnja
Košnja je bistveno opravilo, ki spreminja travni predel v trato. Bolj ko se travni listi daljšajo, bolje prenašajo pogoste amputacije vrhov. To obrezovanje spodbuja gosto pritlehno rast, ki je bistvena za debelo in gosto trato.
Košnja vzdržuje travo kratko in lepo, poleg tega pa vpliva na sestavo travnih in plevelnih vrst. Enoletne plevele, kot je navadni grint, redna košnja zelo hitro uniči; veliko trajnih plevelov , kot sta njivski slak in regačica, pa rednemu striženju kljubuje dve do tri leta. Tudi široko listne trave, kot je npr. pasja trava, s košnjo sčasoma uničimo, vendar jih je le najbolje izkopati.
Čim bolj je trava drobna, tem niže jo lahko kosimo. Zelo kakovostne okrasne trate lahko porežemo od 0,65 do 0,75 cm in pri teh višinah uničimo večino plevelov. Bolj grobe trave, kot je angleška ljulka, režemo 2 – 2,5 cm visoko; nižji rez bi oslabil rast ljulke, med katero bi se nato vsilile plevelne trave (kot je enoletna latovka).
Kdaj kosimo
Kositi moramo redno. Če trava zraste preveč visoko in jo potem močno pristrižemo, je nova rast trave groba in bledična, še zlasti spomladi in poleti. Zaradi takega načina košnje se travna preproga tudi razredči, v presledkih pa se naselijo pleveli, kot so plazeča zlatica, regrat in detelja. Kositi moramo vsakokrat, preden travni list doseže dvojno višino optimalnega reza: 2 cm visoka trata za večjo obremenitev naj pred naslednjo košnjo ne zraste preko 3,5 cm, idealno pa le do višine 2,5 – 3 cm.
Če redno kosimo na tak način, so pokošeni delci travnih listov majhni in na kosilnici ni potrebna zbiralna vreča. Drobni delci se nevidno porazgubijo po površini trate, hitro zgnijejo in ustvarjajo koristno zastirko. Če pa so pokošeni delci daljši ali debelejši in ležijo v kupih, jih moramo pograbiti in odstraniti, preden začnejo dušiti rastlino pod sabo.
Vzorci košnje
Navadno kosimo v nepretrganih vzporednih pasovih navzgor in navzdol ali počez čez trato. Če uporabljamo cilindrično kosilnico z valjem, dobimo učinek izmeničnih bledih in temnih pasov, ki so nekaterim navdušencem posebno všeč. Priporočljivo je, da spreminjamo smer košnje: navzgor in navzdol, potem počez in nazaj.
Kosilnice
Na voljo je več vrst ročnih in električnih kosilnic, ki jih uporabljamo za majhne in za velike trate. Po načinu striženja jih razdelimo v dve skupini. Cilindrične kosilnice imajo obroč rezil, ki so nameščena na osrednjem vretenu. To se vrti, če kosilnico ročno potiskamo ali vključimo motor, in pri tem prenaša rezila zapored čez nepomično ploščo. Vsakokrat, ko gre rezilo preko plošče, odreže ujeto travo. Ta vrsta kosilnice lepo in temeljito pokosi trato, zato jo priporočamo za kakovostne okrasne trate. Z njo kosimo le, ko je trava suha in so tla primerno trdna.
Vrtljive kosilnice imajo propelerjem podobna, vodoravno nameščena rezila, ki se hitro vrtijo in režejo travo tako s povečano hitrostjo kot z ostrino. Ta vrsta kosilnic je navadno električna in je posebno primerna za obremenjene trate ali groba pobočja, kjer uspešno pokosi tudi predolge trave.
Za valovito površino je priporočljiva posebna oblika vrtljive kosilnice, »Flyrno«, ki deluje po načelu zračne blazine in je zelo uporabna tudi na mokri travi.
Za vse kosilnice, ročne ali električne, vrtljive ali cilindrične, velja, da jih moramo dobro vzdrževati. Ročne kosilnice redno naoljimo in nabrusimo nože. Električne kosilnice pa potrebujejo reden servis. Če kosilnica ni v redu, ne pričakujmo občudovanja vredne trate.
Zalivanje in prezračevanje
Vse glavne tra
vne vrste za trato, z izjemo plazeče šopulje, so precej odporne na sušo. Kljub temu pa trata med glavno rastno dobo od pomladi do jeseni ne sme pogrešati vlage, če želimo, da se bo razvila v lepo stkano zelenico. Na lahkih in zelo prepustnih tleh začnemo zalivati, a le če dva do tri tedne zapored ni izdatnega dežja. Na težjih, ilovnatih tleh se ta doba lahko podaljša na štiri do šest tednov. Zalivanje mora biti temeljito, vsakokrat tako izdatno, da vlaga prodre najmanj 15 cm globoko. Tako zalivanje zaleže za 7 – 10 dni, odvisno od tega, ali je vreme toplo, sončno ali vetrovno.
Vodo moramo dovajati nežno in na kar se da naraven način, da na trati ne pride do poplave in zgoščenih lis. Za zelo majhno trato lahko uporabljamo škropilnico z luknjastim nastavkom, veliko boljša pa je zalivaIna cev z razpršilnikom. Razpršilnikov je več vrst, vsak izbrani sistem pa mora zadostno doseči vse predele trate. Z razpršilnikom ne smemo zalivati ali namakati v viharnem vetrovnem vremenu, da vode ne bi odnašalo samo na eno stran trate ali celo na sosedovo cvetlično obrobo.
Prezračevanje
Korenine potrebujejo zrak, da rastlina, ki jo hranijo, lahko uspeva. To velja tudi za trave. Na tratah, kjer se veliko hodi, se površina tal do jeseni vsakega leta močno potlači. To se zgodi zaradi neprestanega striženja, ki se pogosto odvija s priključenim valjarjem. Posledica potlačene talne površine je počasnejše prodiranje kisika med delci prsti h koreninam. Črvi in žuželke v prsti sicer sčasoma nekoliko zrahljajo trdo površino, vendar te živalce zaradi nadlog, ki jih povzročajo, na trati niso dobrodošle.
Poznamo več dobrih, starih mehaničnih načinov za prezračevanje površine. Na lažjih peščenih prsteh navadno zadostuje, če »branamo« tla z žičnato metlo. To so grablje s pahljačasto razporejenimi dolgimi zobmi iz kaljenega jekla, ki jih trdo vlečemo preko površine trate, da se zadirajo do dna travnih korenin. Poleg tega, da rahlja površino, to orodje tudi puli in odstranjuje ostanke odmrlih trav in mah ter pripravlja trato za dognojevanje. Po končanem brananju je umestno striženje, ki zravna zmršeno površino.
Za globlje prezračevanje uporabimo vrtne vile. V pasovih se pomikamo po trati gor in dol ter zabadamo vile naravnost v globino 10 – 15 cm, v prav tolikšnih površinskih razdaljah. Za večje trate so na voljo žebljičasti valji, ki niso uspešni na težjih ilovnatih tleh. Za težje prsti je bolje uporabiti zobate rahljače, ki s trate odstranjujejo ozke strdke in ne delajo tako zbitih lukenj kot vrtne vile.
Ko je vsa trata prebrana in prebodena, odstranimo grude prsti in pripravimo mešanico (pol šote in pol mivke), ki jo temeljito pometemo po trati. Okrog 4,5 litrov mešanice zadostuje za kvadratni meter trate.
