Vsebnost dušika in dodanega ogljika v organskih snoveh določata aktivnost mikroorganizmov. Laže kot bakterije uporabijo dušik, hitreje rastejo in se s tudi hitreje viša temperatura v kompostniku.
• Velikost koščkov začetnega materiala je tudi zelo pomembna. Manjši kot so ti delci, lažje je bakterijam uporabiti ogljik. Drobno narezan material tudi zmanjša zračne žepe in s tem vzdržuje temperaturo. Vendar pa premajhni koščki hitro razpadajo, kisik se hitro porabi in temperatura hitro naraste.
• Skrbno izbran začetni material omogoča nadzor nad notranjo temperaturo kompostnika in časom razkroja. Ta se začne pri sobni temperaturi, ki se običajno v 24-72 urah poviša na 57 C. Če temperatura ne naraste pravočasno, bo bakterijska biomasa uničena. Za spodbuditev bakterijskega procesa dodajte več bakterij in zelenih odpadkov. Nadzorujte temperaturo, ki naj bo nad 57 C v središču kompostnega kupa. V obdobjih po 10-15 dni pa premešajte kompost, da dosežete nižje temperature. Če se temperatura ne zviša, dodajte več zelenih odpadkov. Ko temperatura pade, kompost znova premešajte. Mešanje komposta pospeši končni proces. Možno je narediti tudi kompostnik, ki ne zahteva mešanja, ampak bo razgradnja trajala dlje časa.
• Za rast mikroorganizmov je ključna primerna vlažnost. Ko se vsebnost vode poveča na 25 odstotkov, se zmanjša širjenje kisika, kar lahko vodi v anaerobne razmere. Z roko zajemite kompost, ki mora biti vlažen kot ožeta goba. Anaerobne bakterije proizvajajo toksične alkohole, fenole in terpen ter ustvarjajo neprijetne vonjave (po gnilih jajcih). Zdrav kompost je rahel, temno rjave barve in prijetno diši po zemlji.
Kako deluje kompostnik
Snovi v kompostniku se razgradijo v organsko gnojilo oz. humus v roku 6-9 mesecih. Na začetku mikroorganizmi obdelujejo zelene odpadke. Pri tem se temperatura v kompostniku poviša in je aktivnost mikroorganizmov še večja. Sledi faza ohlajanja, ko poteka kemijska reakcija v kateri organska snov postane uporabna za rastlino. Deževniki, lesne uši in mravlje omogočajo nadaljnjo razgradnjo, medtem ko glivam pri razkrajanju pomagajo tudi polži in hrošči.
Kompostni čaj
Kompostna tekočina vsebuje približno 80 odstotkov koristnih organizmov iz komposta. Lahko jo polijete po rastlinah na območjih, kjer je težko ali nemogoče nasuti listje. Dober kompostni čaj je mogoče narediti v vedru, in to z luknjičasto vrečo komposta, ki v njej ostane 12-24 ur. Ključno pri tem je prezračevanje!
Mešanico občasno pretresite in dobili boste tekočino, ki bo zelo koristna za vašo zemljo. Kompostni čaj v zemljo vnaša koristne bakterije in glive, ki razkrajaio organske snovi. Kot razpršilo za liste pa kompostni čaj ustvari prevleko proti škodljivim organizmom in tako ščiti pred boleznimi, kot sta snežna plesen in rja.
Kompostiranje z deževniki
Če nimate dovolj prostora za kompostnik, lahko na zelo majhnih površinah izvajate kompostiranje z deževniki. Lahko preuredite tudi plastične posode in jih uporabite za gojenje rdečih deževnikov (lat. Eisenia foetida), ki predelajo vse zelenjavne odpadke iz kuhinje in sčasoma vrtni zemlji vrnejo organske snovi. V posodo dajte nekaj kakovostnega komposta ali razrezanega papirja in v to vmešajte kuhinjske ostanke. Tako boste deževnikom zagotovili hrano.